Društvo lastnikov gozdov Prekmurja
Gornji Petrovci 31d
9203 Gornji Petrovci

Kako mobilizirati les iz Pomurskih gozdov,

Pomen aktivnega gospodarjenja z gozdom in

Koristi gospodarskega združevanja lastnikov gozdov.



1. Preden se pogovarjamo o tem Kako, je dobro vedeli Kaj in Koliko


Površina: 39.400 ha


Lz: 9,9 mio m3 ali 250 m3/ha


Prirastek: 245.000 m3 ali 6,2 m3/ha


Možni posek: 130.000 m3/leto 3,4 m3/ha/leto 55 % od Pr

(2001-2010)

Dejanski posek: 114.600 m3/leto 3,0 m3/ha/leto 48 % od Pr

(2001-2010)



V obdobju 2011 – 2020 bo dovoljeno posekati najmanj 75 % od letnega prirastka ali


Možni posek: 175.000 m3/leto 4,4 m3/ha/leto 75 % od Pr

(2011-2020)


Ugotovimo: Količina možnega poseka v naslednjem desetletju, ki omogoča trajnost gozda, je v Pomurju glede na podatke GGN za več kot 45.000 m3 večja kot jo rabimo trenutno.



2. Kako spraviti na leto iz gozda toliko kot doslej + 45.000 m3?

Kaj se bo zgodilo z gozdom, če ne bomo toliko sekali?

Manjša intenzivnost sečnje pomeni nadaljnjo hitro akumulacijo lesne zaloge v gozdovih, v povprečju bolj debela drevesa, vse več pre-debelih dreves, hiranje nekaterih dreves, končno manjši vrednosti izkupiček.

Pametni varčujejo drugače, tako, da kapital obračajo (plemenitijo), če pa to ne znajo, pa ga zaupajo takim, kito znajo.


Razmišljanje razvitih družb: Gozd je poleg svoje okoljske in socialne vloge tudi pomemben narodno-gospodarski element. V tem pogledu z njim gospodarijo tako, da trajno daje največje možne tržne, okoljske in socialne učinke. Gozd daje (mora dajati) dobiček lastniku, surovino predelovalni industriji, delovna mesta v gozdu, logistiki, industriji, energetiki, administraciji, raziskovalcem, turizmu, lahko nadomešča fosilna goriva in zato zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov itd.


Ali smo dovolj odgovorni in skrbni lastniki gozda in ali se zavedamo, da tudi naš gozdiček lahko kaj pripomore k temu?

Pa začnimo od začetka.

- Ali poznamo posestne meje in ali so te v našem gozdu sploh označene?

- Kdaj smo nazadnje v vsaki parceli svojega gozda sekali, ga negovali? Ne? Se ne splača? Ne moremo zaradi starosti, bolezni, nimamo opreme za delo v gozdu, nismo usposobljen za to delo? Drugemu pa ne zaupamo. Pa saj se itak nič ne splača. Naj rajši raste. NE!!!

In kaj lahko storimo?

  • Bodimo odgovorni in skrbni lastniki. Naš gozd je naše premoženje, zato nam mora prinašati materialno korist, pa četudi smo ga podedovali in za njegovo lastništvo nismo vložili sredstev.

  • Označimo meje svoje posesti. Če meje niso znane, je edina pristojna institucija GURS oz. pooblaščeni geodeti. Vendar to stane. Mejo lahko dogovorita tudi mejaša, jo sporazumno označita in jo spoštujeta. To pa stane samo naš čas in pripravljene mejne označbe.

  • Če sami nismo usposobljeni in opremljeni za težko in nevarno delo v gozdu, naj ga opravi usposobljen in opremljen podjetnik, firma. Prodajmo les na panju – stoječa drevesa. Če smo prepričani, da nas kupec lesa na panju želi opehariti, prodajmo les sami, sečnjo in spravilo pa naj naredi usposobljeni podjetnik ali firma. Vendar takrat moramo vedeti, komu bomo prodali svoj les, ker mora biti temu primerno skrojen (razrezan na prave dolžine). Tu pa je že trg, kjer se ne znajdemo najboljše. Torej bo slej ko prej potrebna odločitev o najugodnejšem načinu izvedbe del.

  • Znebimo se paradoksa vrednosti: Navezanost na svoj gozd je ponavadi zelo čustvena. Iz tega razloga je njegova vrednost v naših očeh visoka. In takšna so tudi naša pričakovanja, ko prodajamo les iz njega. Če izkupiček od prodaje lesa ni tak, kot smo si ga predstavljali, in ponavadi ni, potem prevlada mnenje, da nas je že kdo okoli prinesel. Vendar trg lesa oblikuje cene po krutih pravilih ponudbe in povpraševanja, PC pa je skoraj zagotovo manjša od tiste, ki so jo oblikovala naša čustva.

  • Bodimo zadovoljni z dobičkom, ki ni nujno velik. Če pokrijemo vse stroške in ostane 1 EUR, je tudi to dobiček. Naj bodo naša pričakovanja o velikosti dobička premo sorazmerna s količino, kvaliteto, vrsto in lokacijo lesa.

  • Drva niso edini sortiment, ki pride iz gozda. V naši praksi se vse preveč vrednega lesa pokuri. Za kurjenje uporabljajmo le tisto, kar se na trgu ne da boljše prodati. Tudi če je v deblu samo eden vreden hlod (kar je pri listavcih pogosto), ga je škoda razrezati v drva. Seveda morajo biti pričakovanja od prodaje tega enega hloda realna.

  • Sekajmo zdrav les in ne sušice. Manj sušic med redno sečnjo, večji bo izkupiček.

  • Varčujmo na pameten način. Ali s tem, ko v svojem gozdu ne sekamo dovoljenega, res varčujemo? Lesno maso da! Vrednosti pa velikokrat ne, saj se prirasla lesna masa nabira na drevesih srednje in slabe kakovosti, ki s svojim debeljenjem nikoli ne bodo prešla v višji cenovni razred. Drva bodo ostala drva, nikoli vreden hlod. Če pa skozi izbiralno redčenje vzamemo iz gozda drevesa slabše kvalitete, se prirastek »seli« na kvalitetnejša drevesa, kjer bodo rasli vrednejši sortimenti.

  • In kako dolgo čakati s sečnjo vrednih dreves? Cene vrednih sortimentov, razen izjem, kot so hrast in nekateri plemeniti listavci, rastejo do premera 50, 60 cm. Pri debelejših hlodih, cene zaradi težjega obvladovanja in predelave, padajo.


Gozd bo zato nagradil samo tiste, ki bodo vedeli kako delati z njim, in kako streči trgu. Če se lastniki ne boste soočali z zahtevami današnjega dne, se izobraževali, usposabljali, strokovno pristopali do gozda kot ekosistema, in iz njega na umen način pridobivali les za zadovoljevanja trga, potem nagrade ne bo. Cilja, v regiji posekati 175.000 m3 lesa letno, ne bomo dosegli.


Gospodarsko združevanje lastnikov.

V Pomurju nam je uspelo, da ste se lastniki začeli združevati v dve Društvi lastnikov gozdov. Takšno združevanje je dobro in koristno zaradi druženja, izmenjave mnenj, izkušenj in informacij, lažjega organiziranja izobraževanj, morda celo popustov pri skupinski nabavi opreme. Finančnih učinkov, ki bi bili kot posledica skupnega nastopanja na trgu iz tega naslova ni.


Zaradi majhne gozdne posesti, povprečen pomurski lastnik gozda ni sposoben pripraviti za eden kamion s prikolico ali za eden vagon istovrstnega lesa. Zato so pri prodaji manjših količin potrebni odkupovalci lesa – posredniki, ki v bistvu zbirajo in potem prodajajo les predelovalcem. Logično je, da delo posrednikov (ogled lesa, sestava ponudbe, kamionski prevoz, manipulacija lesa na skladišču, dokončna odprema za prodajo) stane, zato so te odkupne cene nekoliko nižje, kot pri končnem predelovalcu.


Postavi se vprašanje, ali lahko dva, trije ali štirje lastniki gozdov skupaj pripravijo za kamion ali vagon istovrstnega lesa in sami organizirajo prevoz, denar pa si razdelijo v deležih pripravljenega lesa. Lahko! Samo dogovoriti se morajo, se držati rokov priprave in si zaupati. To so najenostavnejše oblike gospodarskega sodelovanja. Nadaljnja stopnja je skupna nabava mehanizacije ali aktivnejše sodelovanje v strojnih krožkih. Končna stopnja so zadruge, ki ni nujno da so kot firme. Tudi zadrugo lahko ustanovi smo nekaj lastnikov gozdov. Pomembno je le medsebojno zaupanje, korektno sodelovanje, upoštevanje dogovorov in uspeh nebi smel izostati.



Zaključek:

  • Desetletje v katerega smo vstopili ponuja veliko dela in priložnosti v Pomurskih in tudi Slovenskih gozdovih.

  • Naša izbira je ali bomo znali to priložnost izrabiti sebi in družbi v prid ali pa bomo varčevali na ne-umen način.

  • Pomurski gozdarji si ne želimo, da bi bila gospodarska kriza in visoke cene nafte edini razlog za večjo sečnjo.


Odločitev je v naših rokah, oz. glavah.


Štefan Kovač, vodja ZGS OE Murska Sobota



Gozdovi Slovenije in Pomurja

Gozdovi prekrivajo 60,26 % površine Slovenije, kar predstavlja 12.217 km2 oz. 1,22
milijona hektarov. Večina gozdov je v zasebni lasti (74 %), manjši del pa v državni
lasti (24 %) in lasti lokalnih skupnosti (2 %). Med drevesi prevladujejo listavci. Po
lesni zalogi sta najbolj zastopani smreka in bukev. Količina lesa v slovenskih
gozdovih znaša 322 milijonov kubičnih metrov. Na hektar to znese 272 m3. Gozdovi letno
proizvedejo 7,87 milijonov kubičnih metrov novega lesa ali 6,64 m3/ha. Letni posek
znaša v zadnjih letih med 3 in 4 milijoni kubičnih metrov.
V Pomurju imamo 39.475 ha gozda. Gozdnatost Pomurja je 29,54 odstotna in je za polovico nižja od povprečne gozdnatosti Slovenije. Povprečna lesna zaloga pomurskih gozdov znaša 246 kubičnih metrov na hektar površine, povprečni letni prirastek je 5,18 kubičnega metra na hektar, letni možni posek pa 3,89 kubičnega metra na hektar oziroma skupno 153.459 kubičnih metrov lesa.
Gozdnatost je še posebno v Prekmurju razporejena zelo neenakomerno: v ravninskem delu je zaradi širjenja obdelovalnih površin gozda ostalo le malo, tako da v najmanj gozdnati prekmurski občini Odranci gozd pokriva le sedem odstotkov njene površine, na Goričkem, ki je za obdelovanje manj primerno in ki se je v zadnjih desetletjih praznilo in posledično zaraščalo z gozdom, pa je gozdnatost ponekod že odsegla in tudi presegla 50 odstotkov.




Osnovna skrb za gozdno posest


Lastnik skrbi za vidnost meja svoje posesti. Pri tem je treba spoštovati tradicionalna pravila za vzdrževanje mejnih oznak. Če označb mej ni mogoče najti, se lastnik posvetuje z mejaši, če tudi to ni uspešno, je za vzpostavitev meje pristojna geodetska služba oziroma sodišče.
K osnovni skrbi spada tudi občasno pregledovanje gozda. Ugotovitve v zvezi s spremembo zdravstvenega stanja, zlasti zaradi polomljenega drevja in napada bolezni in škodljivcev, je treba sporočiti revirnemu gozdarju.
V primeru kraje lesa v gozdu je primerno obvestiti policijo in tudi revirnega gozdarja, če je šlo za krajo drevja, ki ni bilo označeno za posek.
Okoljska zakonodaja za odpadke v gozdu bremeni lastnika, če povzročitelj ni znan, zato je primerno, da o na novo odloženih odpadkih tudi lastnik gozda obvesti gozdarsko inšpekcijo in občino.
Gozdne ceste lahko poleg lastnikov uporabljajo na lastno odgovornost tudi drugi. Označene so s prometnim znakom, lastniki gozdov ceste ne smejo zapreti za promet. To pristojnost za trajno zaporo imajo skupaj: Zavod, lastniki in lokalna skupnost. Zgolj v času sečnje in spravila lesa lahko zaradi varnosti pri delu izvajalec gozdnih del gozdno cesto začasno zapre s prometno signalizacijo. V primeru, da sta sečnja in spravilo vezana na javno cesto, se moramo zavedati velike restriktivnosti, saj brez dovoljenja upravljavca take ceste ni možno delati ničesar
Za čezmerno uporabo gozdnih cest, ki ni povezana s samim gospodarjenjem z gozdom, temveč gre za pridobitno dejavnost, je treba pridobiti dovoljenje občine, ki določi tudi višino odškodnine.
Po gozdnih vlakah velja prepoved vožnje in parkiranja motornih vozil, enako kot velja za celotno naravno okolje - razen kjer je vidno označeno da sta mogoči ježa in vožnja s kolesom.
Omenimo še prepoved kurjenja v gozdovih, razen kurjenja pod stalnim nadzorom na urejenih kuriščih in v primeru zatiranja podlubnikov, kadar ni razglašena požarna ogroženost.
Glede lova in čebelarjenja so stvari v predpisih urejene na novo. Pri prvem je kljub temu še vedno zelo zaznaven problem primerne upoštevanosti lastnika gozda.
V gozdu je prepovedana paša, ograditev gozda, pogozdovanje negozdnih zemljišč in uporaba kemičnih sredstev, razen v primerih, ki jih določa zakonodaja in so dorečeni v gozdnogojitvenem načrtu.
Včasih se pojavi tudi vprašanje, kako spraviti les iz gozda, kjer se z lastniki sosednjih zemljišč, preko katerih bi potekalo spravilo, ne uspe dogovoriti. Lastnik gozda v tem primeru da pisno vlogo na Zavod, ki z odločbo določi, kje in kako naj se spravi les, hkrati pa določi tudi višino odškodnine.
Prost dostop in gibanje, torej hoja po gozdovih, ki jo lastnik mora dopustiti drugim, je vezana tudi na rekreativno nabiralništvo, kjer predpisi dovoljujejo največ dva kilograma na osebo na dan. Ker je nadzor zaenkrat skromen, je to bolj stvar odnosa posameznika do narave in lastnine.

vir: spletna stran Zavoda za gozdove Slovenije www.zgs.gov.si/
 
Obvestilo – spletni piškotki!
Na naši spletni strani, uporabljamo piškotke (angl.:cookies), ki so namenjeni / zagotavljajo, da naša stran deluje optimalno, omogočajo lažjo uporabo naše spletne strani in evidentiranje obiskovalcev. V kolikor boste kliknili »Strinjam se«, boste sprejeli / namestili vse piškotke.
Ne strinjam se